Khan je bil moj norček… Bil je vesel, razigran kuža z neizmerno veliko energije. Za kaj ušpičit mu ni nikoli zmanjkalo domišljije. Vsaka stvar je bila dobra za malo pogrizit in vsaka še tako smrdeča stvar je zanj tako dišala. Bil je trmast, iznajdljiv in v moje življenje je prinesel veliko radost in veselje, saj me je vsak dan nasmejal z neko novo vragolijo. Noben kuža ni znal dati tako dobrega lupčka, kot je znal to storiti moj Khanček, ko se je na povelje s smrčkom dotaknil tvojega nosu. Njegov mil pogled je omehčal še tako ledeno srce in tako je mnogokrat prišel do kakšnega slastnega priboljška. Neizmerno je imel rad svojega »bratca« Mixa, ki mu je bil kot učitelj in hkrati tudi najboljši prijatelj in zaveznik. Žal nas je po slabem letu borbe z neusmiljeno boleznijo moral veliko prekmalu zapustiti. Še vedno se spominjam nagajive iskrice v njegovih očeh, ki bo gorela večno in simbolizirala najino prijateljstvo.