Domov Trening v Stari elektrarni Velenje

Trening v Stari elektrarni Velenje

Trening v Stari elektrarni Velenje

Sobota, 14.12.2013 je bila zelo društveno obarvana. Zjutraj predstavitev našega društva v okviru trgovine Premium Pet Celje v Mercator center Celje, nato trening vrvne tehnike, trening v Velenju in za konec še zaključek leta in pogostitev v piceriji na Polzeli.

Ker sem zadnje čase zelo malo v Celju in se še v Celje vozim samo zaradi torkovih treningov iskanja, sem se odločila, da si ta dan vzamem kar prosto v službi in vseh ostalih obveznosti.Če se osredotočim na trening v Velenju v Stari elektrarni, lahko povzamem  na kratko, da je bil to zelo kvaliteten trening, tako za mlade kot starejše pse. Bilo nas je ravno dovolj, da smo lahko delali v dveh skupinah. Prva skupina je prišla na delovišče malo hitreje in že pričela z delom, druga skupina pa se je morala malo pogreti od vrvne tehnike na topli kavi in čaju. Uporabili smo vse, kar so nam prostori ponujali. Uporabili smo zaprte grobove, palete in stiropor za oblajanje na neprijetnem materialu, kočije za delo na višini… Idej nam ni zmanjkalo. Največ težav, vsaj v naši skupini, pa so imeli psi s stopnicami. Stopnice so polžaste oblike in res neprijetne za pse. Najbolj problematičen je bil ravno Zor, ki nikakor ni želel po stopnicah navzdol. Svojo stisko je kazal v konstantnem  lajanju,  zmedenostjo in neodzivnostjo na moje ukaze. Celo najljubša igračka ga ni premamila. Tako smo potrebovali moško okrepitev iz druge skupine. Prišel je na pomoč Boris, ki je Zora nesel skoraj do konca stopnic (še enkrat hvala Boris!!), da je Zor uvidel, da pa hoja nazdol ni noben „bav bav“. Vajo sva ponovila velikokrat, da je šla gladko. Vendar so se v tovarni nahajale še ene stopnice, ki pa so postavljene sredi hale, brez občutka „varnosti“ sten. Tudi tukaj je nastal problem, pri katerem je pomagal spet Boris. Tudi te stopnice sva prehodila večkrat in v upanju, da naslednjič ne bo več težav z njimi, odšla zadnja iz poslopja. Ponovila sva tudi situacije, ki nama predstavljajo težavo (oblajanje markerja na neprijetnem materialu, skok čez oviro (mizo) v temo)  in bila pozitivno presenečena, da sva to tokrat speljala brez najmanjše težave. Mladim psom je malo težav delala tema, vendar vaja dela mojstra! Izkušeni oz. starejši psi so delali situacije, kot so zaprti grobovi, višina, oblajanje na polžastih stopnicah… Situacije, ki jih drugje pač ne moremo tako dobro izkoristiti. Ogromno nam mladin oz. začetnikom pomenijo tudi videne situacije in odzivi pri starejših psih, da dobimo tudi ideje za nadaljno delo z našimi psi. Takšne izkušnje, ko si del treninga in markiraš v problematičnih sitacijah izkušenemu psu, so zlata vredne.

Trening je bil prijeten, minil je kot da bi rekel keks, predvsem pa pisano obarvan, torej da smo lahko izkoristili vse možnosti, saj smo skupine tudi menjavale lokacije, kar pri tako velikem poslopju sploh ni težava in ovira. Ker je poslopje veliko, se psi med seboj tudi ne dekoncetrirajo in se lahko osredotočijo samo na svoje iskanje in delo.

Prijeten trening v družbi super ljudi in super psov. Upam, da kmalu ponovimo!