Socializacija psa v urbanem okolju je predpogoj, da lahko z našim pasjim prijateljem ustrezno sobivamo. K temu seveda sodi pasja šola, učenje in ponavljanje osnovnih vaj do onemoglosti – včasih zaradi izpitov, drugič za življenje. Predvsem vaje, ki nam pridejo prav v vsakdanjem življenju in trikci, s katerimi pritegnemo pozornost psa nase in naredimo vaje za njega in za nas zabavne, so sestavni del tečaja Klikci.

Ker ima moja Titi v vsakem trenutku višek energije in je težko vedno usmerjati njeno pozornost nase, je bil tečaj Klikcev z nasveti inštruktorice Anite kot naročen.

Med tednom smo se srečevali na poligonu, ob sobotah pa na različnih terenih – ob Šmartinskem jezeru, v gozdu, v parku, ob Savinji, kjer smo se učili načina učenja zabavnih trikcev in se osredotočali vsak na svoj vedenjski problem. S Titi sva se osredotočili na samokontrolo in večjo pozornost ob prisotnosti drugih psov. Ker so bokserji igriva pasma, je prav slednje velik izziv, ampak ob preizkušenih nasvetih in konkretnih rešitvah povsem izvedljivo. Treningi so obsegali vaje poslušnosti, zabavne ovire, učenje trikcev in celo pravi pasji piknik, nad katerim so bili naši kosmatinci navdušeni! Zelo koristna je bila vaja, ko smo vodniki drug drugega s klikerjem nagrajevali za želeno vedenje. Naučili smo se, kdaj in kako pogosto nagrajevati, da pride do ciljnega vedenja.

Odslej je na sprehodih vedno zabavno, ker poleg neštetokrat ponovljenih povelj igro popestrimo tudi s trikci »slalom«, »prosi«, »krogec«, »hop čez nogo«, »hop čez roko«, »plazenje« in še kaj bi se našlo. Verjetno se Titi zdi precej zabavno, ker za vsakim trikcem sledi priboljšek. In kar je najboljše, obe sva spoznali veliko novih prijateljev.

Za zaključek smo še preverili, kaj smo se naučili na odličnem zaključnem pikniku za vse klikce trikce iz prejšnjih let. Zagotovo je tečaj pomagal k večji pozornosti in se že veselim nadgradnje!

                                                                                                         Vodnica Majdi

Šola, šola, šola. To poslušam že odkar sem prišla v svoj dom. In kaj mi bodo trikci, sem si mislila, saj jih poznam že kar nekaj in lahko priznam, da mi precej dobro uspevajo – kako si izboriti svoj kavč, kako izsiliti pasjo igro, kako s pulta pade še kakšen briket … ampak če bi vedela, da so Klikci tako zelo zabavni in da me ves čas spremlja avtomat za hrenovke na dveh nogah, bi že v začetku preskočila malo šolo in izpit BBh. To je prava zabava, pa še veselo je, ker se z mojo lastnico lažje sporazumeva.

Mislim, da sem si zaslužila tečaj Klikcev, ker sem firbec in me vse zanima, kar požiram znanje pasjih kolegov in se hitro učim bedarij. Poleg tega tudi nisem eden tistih zdolgočasenih psov, ki se ne znajo igrati z drugimi psi in so pozorni le na svojega lastnika. Prav takšni za kazen hitro zamudijo kakšen mimoidoči briket!

Z novimi pasjimi prijatelji smo se srečevali na različnih lokacijah, ki jih imam sicer že vse dobro naštudirane, tako da bi bila lahko tudi skupinski vodič. Včasih se mi je celo zazdelo, da smo na treningih iskanja in moram hoditi zadnja v vrsti, da ne izdam markerjev. Inštruktorica je moji pasji mami pokazala tudi nekakšne finte s povodcem med sprednjima tačkama ali okoli trebuha, da reva nisem mogla hoditi drugače kot poleg, čeprav so kolegi že prosto tekali okoli mene. Zakaj takšna kazen, mi še vedno ni jasno – če je žur, naj bo žur za vse!

Povem vam, Trikci so super! Za vsak pomig s prstom ali intonacijo glasu sem naštudirala bližnjico do briketa. Včasih naredim tudi preval, kar se mi je na začetku posrečilo čisto slučajno. Čeprav moja lastnica verjetno misli, da mi je bil najbolj všeč pasji piknik, se mi je zdelo daleč najbolj zabavno, ko so morali vodniki brez nas zaigrati par vodnik-pes in s klikerjem nagrajevati želeno vedenje. Kakšna zmeda! Mislim, da od tistega treninga lažje razume, kako mi mora kakšno stvar razložiti, da sva hitreje obe zadovoljni. Psi smo namreč pametni in zelo hitro naštudiramo bližnjice do nagrade, lastniki pa naše pameti ne znajo nagraditi. Ampak sem se naučila, da je bolje poslušati njih, saj smo le tako vsi zadovoljni.

In da ne pozabim, nazadnje ko smo se videli s sošolci in novimi prijatelji, smo bili v pravem pasjem raju! Bilo nas je okoli deset! Tekali smo po potoku in noreli od veselja! Srčno upam, da sem si zaslužila tudi nadaljevanje tečaja – obljubim, da bom še naprej takšna radovednica in pozorna na vse brikete okoli sebe!

                                                                                                          Psička Titi

Več slik iz spomladansko-poletnega tečaja KLIKCEV v naši galeriji KLIK!!