DOBERMAN

Domovina pasme je Nemčija, pasma je nastala okoli leta 1860, verjetno med križanjem pinčev, rottweilerjem, hrti, bauceronom, nemškimi ovčarji…Oče vseh teh križanj je bil K.L.F. Doberman, ki je potreboval za svoje delo in zaščito posebej ostrega psa. Je mišičast in izredno eleganten pes s plečno višino do 72 cm in telesno težo do 45 kg. Ima dolgo in ozko glavo s klinasto, plosko lobanjo in neizrazitim stopom, močno škarjasto zobovje, temne oči s pametnim in odločnim izrazom. Kupirani  uhlji in rep so v nekaterih državah že prepovedani. Dlaka je kratka, gosta, trda, rjave ali črne barve z ostro omejenimi znamenji in se gladko prilega telesu. Njegova hoja je lepa in elegantna.

Primeren lastnik:

Doberman je po naravi čuvaj in branilec,uporablja pa ga tudi policija in vojska. V zadnjem času je predvsem družinski pes. Ni primeren za življenje v  osamljenem boksu in na mrazu, ampak mora živeti s svojo družino. Zahteva aktivnega lastnika in ukvarjanje, ne samo gibanje,ampak tudi miselno delo. Za nego je zelo nezahteven. Primeren je skoraj za vse pasje športe, zelo radoveden, v stanovanju hodi ves čas za vami in poskuša ponoviti vse, kar delate, tako, da je lahko kar malce nadležen. Če mu ne posvetite dovolj časa, začne svojo neizmerno energijo hitro sproščati  z renoviranjem stanovanja, vrta, potepanjem in pretepanjem z drugimi psi. Tisti, ki je imel enkrat dobro izšolanega dobermana, se težko odloči za katero drugo pasmo. Meni se zdijo naravnost popolni. Igrivi in aktivni so do pozne starosti. Rad ima vso družino, vendar je po navadi njegov gospodar samo eden. Gospodarju so predani z dušo in srcem in so za njega pripravljeni storiti vse. Tisti, ki si kupijo dobermana zato, da bo ležal na kavču, so po navadi razočarani. Potrebuje šolanje in doslednega gospodarja v napačnih rokah pa lahko postane neugoden, zato jih dosti konča v zavetiščih in pri veterinarjih. Ločitev od gospodarja ga zelo prizadene, ker so zelo čustveni, zato dobro premislite, če ste ga pripravljeni sprejeti  za vso njegovo življenje, ker tudi jaz mislim, da ni slabih dobermanov, so le slabi lastniki. S svojimi norčijami in popolno predanostjo vas bo spravljal v smeh vsa leta in vsaki trenutek, ki ga boste preživeli z njim, za njim pa ostane neizmerna praznina, ki jo lahko delno nadomesti le novi doberman.