Obisk osnovne šole Šmartno ob Paki, 26.3. 2010


Udeleženci: Neda Hauko s Xano in Eva Gologranc z Hillom (in Lolo)

Na šoli smo skupaj s policisti, vojaki, gasilci in z še nekaterimi drugimi udeleženci predstavili otrokom naše delo. 

Nama z Evo je bila zaupana predstavitev dela reševalnih psov in njihovih vodnikov.
Najprej so naju v manjših skupinah obiskali manjši otroci, katerim sva bolj v grobem povedali kdo sva in kaj počnemo. Bolj jim je bilo seveda zanimivo to, kaj počnejo naši psi. Z veseljem so pogledali nekaj vaj, nekaj trikcev in psom podarili velik aplavz.
Za tem so imeli najini psi kratko pavzo, katero so izkoristili za lovljenje žogic-kaj pa druga. Kmalu pa so bili na vrsti gasilci, ki so pripravili odlično vajo. Pripravili so scenarij, da gori šola in reševali otroke iz nje. Prav zanimivo je bilo gledati otroke in učitelje kako skačejo iz oken na blazino. No, ko so gasilci opravili svoje delo, pa sva bili na vrsti midve s Xano. V šoli sta ostala dva učenca in treba ju je bilo spraviti ven. Ja nič, Xano pošljem iskat v šolo in čakam....no ,če „bjonda“ ne bi v nečem izstopala pač ne bi bila srečna. Zato se je tokrat odločila, da se bo bala gasilca z dihalno masko in pa nekega ozkega hodnika. Vse skupaj je izgledalo precej smešno, a kaj kmalu smo Xano prepričali da išče in ne igra  kakšno „afno“. Spet je vklopila možgane in nos in lepo poiskala dva učenca, ki sta se „skrivala“ v zbornici. Koliko smeha je bilo, ko se je odločila nakazovati iz učiteljske mize mi ni treba razlagati, ker mislim, da si lahko predstavljate. Skratka, vaja se je uspešno zaključila. Xani se je skoraj zmešalo od pohval, ploskanja, hrane in seveda žogic. Časa za počitek še ni bilo. Spet so se okoli nas zbrali otroci(malo večji) in komaj čakali da vidijo pse „v pogonu“. Hill in Xana sta z veseljem pokazala nekaj vaj poslušnosti, Hill je suvereno oblajal „markerja“ in seveda sta za konec pokazala še nekaj vragolij.
Ko so naši psi opravili svoje in šli počivat sva si z Evo ogledali delo policijskih psov. Tu, mi je na trenutke zastajal dih...super so!

Dan se je zaključil seveda z otroškimi rokami na naših pseh, ki vedno z veseljem čakajo prav ta trenutek. Domov pa smo odšli zadovoljni in z nasmeškom na obrazu. Ni čudno, ko pa imamo tako krasne pse J

Organizacija je bila dobra, naš obisk pa dobro izpeljan. Želimo si, da bodo te uspešne predstavitve trajale in trajale.

(Neda Hauko)