Domov REŠEVANJE ČLANI Miloš Kužner

Miloš Kužner


Ime: Miloš
Priimek: Kužner
GSM: +386 31 603 934
E-naslov: milos.kuzner@kdrp-celje.si
Ime psa: Nola
Pasma: Gladkodlaki prinašalec (Flat coated retriever)
Poležen: 23.03.2009

Status v ERP KDRPCe (možen en ali več nazivov):

  • vodja,
  • inštruktor

Opravljeni izpiti in ostala izobraževanja, podeljene nagrade, priznanja (CZ, KZS, društvo,…):

  • vodja območne enote za Štajersko, Koroško in Pomurje
  • vodja enote reševalnih psov Mestne občine Celje
  • vodja enote reševalnih psov Kinološkega društva reševalnih psov Celje
  • zlati znak Civilne zaščite
  • zlati znak Kinološke zveze Slovenije

Nola se predstavi

Na svet sem prišla hkrati s šestimi bratci in eno sestrico, 23.03.2009, v Šmarju pri Jelšah. Vsi smo bili zelo radovedni in igrivi. Ves čas smo jedli in kazalo je že, da hrane pri mami ne bo dovolj. Zato so nam kasneje poleg mamine hrane pripravljali še nekakšne male kockice, ki so pa bile kar dobre. Na začetku je bil to posladek, kasneje pa smo jih dobivali vedno več. Super je bilo. Po šestih tednih so začeli k nam prihajati razni ljudje, ki so nas dvigovali, božali, se igrali z nami,… Prav zanimivo. Prijetno. A igrati se z bratci in sestricami je pa vseeno bilo bolje. Tako je enkrat prišel na obisk tudi Miloš. Takoj sem vedela: »ta bo pa moj«. In po tretjem obisku me je res vzel s sabo na moj novi dom. Dom, kjer imam na razpolago pasjo kočo, pa dosti prostora tudi zunaj. Na začetku mi je bilo seveda dolgčas in sem včasih še zajokala. A Miloš in ostali družinski člani so se zelo trudili biti čim več časa z mano, se igrati z raznimi krpami, vrvmi, navadnim in piskajočimi igračkami,…. Meni je vseeno kakšna je igračka, da je le kdo pripravljen igrati se z menoj. Seveda je pa najbolje potem, ko naredim kaj takšnega, ki je ostalim všeč, za to dobim priboljšek. Zato se še bolj potrudim. Vse bi dala za priboljške. Koča in pesjak, v katerem živim, je pred mano dajala zavetje Tari. Tudi Tara je bila gladkodlaka prinašalka. Včasih slišim, ko se ljudje pogovarjajo o njej; res so jo imeli radi. Moram pa reči, da nikoli nisem imela občutka, da imajo mene zato radi manj. Zelo dobro se razumemo. Ja, rada jih imam. Na novem domu in okolici sem spoznala veliko novih pasjih prijateljev in prijateljic. Tako imam rada vse, a včasih ne razumejo, ko jih želim polizati po obrazu. Le kaj jih to tako moti? Z Milošem velikokrat greva na nekakšna srečanja z njegovimi prijatelji in njihovimi psi. Saj so prav zanimivi. Skrivajo se po nekakšnih luknjah v stavbah, v gozdu pa v praproti, za drevesi. Ne vem kaj imajo od tega, so pa veseli, ko pridem do njih in lajam. Seveda je lepo tudi meni; vsakič dobim priboljšek ali pa se z mano igrajo. Kaj več si pes lahko še želi. Na teh srečanjih sem spoznala tudi nekaj Tarinih prijateljev, ki mi večkrat povejo »kako je bilo v dobrih starih časih«. Jaz si pa mislim: »pa saj tudi danes ni tako slabo«. Tudi danes greva na eno takšnih srečanj. Komaj že čakam. Aja, da ne pozabim… Spoznala sem enega lepega »flatkota«. Mogoče bo pa še kaj več iz tega…


Prejšnji pasji prijatelji…

TARA 13.7.1996 – 6.2.2009 RH-T/B (IRP-R/2) – izpit za psa reševalca iz ruševin 2. Stopnje RH-FL/A (IRP-PO/1) – izpit za psa iskalca pogrešanih oseb 1. stopnje